O a tseba gore selo se tee seo o bego o dutše o ipotša gore o tla se thoma?
Go ngwala puku.
Go tlogela mošomo.
Go ba le poledišano yeo .
Ee, le nna.
Morago kua ka 2021, ke ile ka ipotša gore ke tla thoma lengwalo le la ditaba ka morago ga dikgwedi tše tharo. Gomme ka morago a fetša dikgwedi tše senyane a dira... ka mo go feletšego ga go selo ka yona.
Ke be ke na le letšatši la mafelelo. Ke bile le toro yeo. Eupša go e na le go gata mogato, ke ile ka swara letšatši la mafelelo bjalo ka tšhišinyo. Selo seo ke bego ke tla “fihlelela go sona mafelelong.”
Mafelelong e ile ya fetoga ngwaga.
Ka lebaka la eng? Ka gobane matšatši a mafelelo ao a ipeelago ka noši ke sebata se se fapanego ka mo go feletšego. Ga go na mookamedi yo a hemago molaleng wa gago. Ga go morutiši yo a tšhošetšago mphato wo o palelwago. Wena feela—le matla le ge e le afe a thato ao o ka a gohlago mmogo bošegong bja Labobedi.
Ke ditaba tše mpe tšeo.
Ditaba tše dibotse? Ga o nyake matla a oketšegilego a thato. O hloka tsamaiso.
Ke kamoo o ka tlogelago go roba ditshepišo go wena gomme wa thoma go otla matšatši a gago a mafelelo e le ka kgonthe.
Matšatši a mafelelo ga a šome ntle le ge o a kwa . Gomme ke ra gore ka gare-gare-maleng-a gago, go boloka-go-phologa-bošego, o ka se kgone-go-e hlokomologa mohuta wa maikutlo.
Ipotšiše dipotšišo tše pedi:
Ke šuthelela go eng? (Moputso ke eng?)
Ke tšhaba eng? (Ke bohloko bofe bjo ke ganago go phela le bjona?)
Ge ke be ke thoma lengwalo le la ditaba, ke be ke itlhobogile ka tokologo. Ke be ke nyaka taolo ya nako ya-ka, lefelo la go rekiša dilo tša go hlama le sebaka sa go kgokagana le batho bao ge e le gabotse ba ntutueditšego—e sego bašomi-gotee bao ba bego ba lahlela mantšu a tumilego a bjalo ka “tirišano” le “go oketša boleng.”
Eupša karolo yeo e tlogago e le bohloko ke ye: Ke be ke swere ke molaba. Ke kgomaretše dipolitiking tša dikhamphani, ke epetšwe dibokeng tše di sa felego, ke itira eka ke na le taba le diprotšeke tšeo di bego di dira gore ke ikwe ke hwile ka gare. Kgopolo ya go fetša ngwaga o mongwe ka tsela yeo? E ile ya ntšhoša kudu go feta kotsi ya go palelwa.
“Ke ka baka la’ng” ya gago e swanetše go go thula ka tsela yeo.
E swanetše go ba selo seo se go gogago malaong ge o lapile. Selo seo se go bolokago o tšwela pele le ge o ka rata go tlogela.
Ka gobane ge e ba go sa kweše bohloko ka mo go lekanego go dula mo o lego gona, o ka se tsoge o kgoromeleditše ka matla ka mo go lekanego gore o fihle moo o nyakago go ba gona.
Dipakane tšeo di sa lebanyago e fo ba ditoro tša mosegare.
Pakane ya SMART ke:
Itseng : Lahleheloa ke 10 lik'hilograma. Thakgola weposaete. Letša mmago mogala.
Measurable : Dipalo ga di bolele maaka.
Fihlellwa : Otlolla lipakane ke kgolo. Dipakane tša boikgopolelo? E sego kudu.
Relevant : Na se se sepelelana le seo se lego bohlokwa go wena e le ka kgonthe?
Nako-bound : Ga go na matšatši a mafelelo = ga go na go akgofa.
Ka mohlala: “Ke tla fokotša dikhilograma tše 10 ka dibeke tše 7 ka go ya lefelong la go itšhidulla 4x ka beke le go latela dijo tša-ka.”
Ge o sa kgone go e ela, o ka se kgone go e laola.
O nyaka go netefatša gore o latela? Bea tšhelete ya gago mo molomo wa gago o lego gona.
Ge ke be ke thoma feme ya-ka ya go beeletša dithoto le meago, ke be ke nyamile mošomong wa-ka—ke šomela diiri tše telele bakeng sa toro ya motho yo mongwe. Ke be ke tseba gore ke nyaka tsela ya go tšwa, ka gona ke ile ka fetša mogolo wa dikgwedi tše fetago tše tharo gore ke tsenele sehlopha sa babeeletši bao ba šomago gabotse kudu.
Go be go se bonolo. Go bogela tšhelete ya mohuta woo e tloga akhaontong ya-ka go ile gwa kwagala eka ke go phunya mala. Eupša e ile ya mpha letlalo papading yeo.
E ile ya nthuta tsela e nepagetšego ya go batamela kgwebo yeo. Sa bohlokwa kudu, e ile ya ntlišetša molekane wa-ka wa mathomo-thomo kwanong ya difolete—motho yo nkabego ke sa kopane le yena ka tsela e nngwe.
Peeletšo yeo ga se ya no lefa. E ile ya fetola se sengwe le se sengwe.
Go lefa e sa le pele go go gapeletša go itlama. Go sa šetšwe gore ke thuto, mohlahli goba sehlopha sa go dira dikgokagano, go bea tšhelete mothalong go bolela gore o na le selo seo o swanetšego go se lahlegelwa—seo se dirago gore go se be le kgonagalo e nyenyane kudu ya gore o tlogele.
Dipakane tše dikgolo ke tše di gateletšago. Mešomo e menyenyane, ya bogolo bja go loma? Ka botlalo laolega.
Ka mohlala, ge e ba o thoma kgwebo, o se ke wa nagana ka khamphani ka moka. Tsepamiša kgopolo mogatong wa mathomo: go bula akhaonto ya panka, go bopa LLC goba go ngwadiša domain ya gago.
Ke moka, rulaganya kgato e nngwe le e nngwe almanaka ya gago.
Lebala mananeo a dilo tšeo o swanetšego go di dira. Ge e ba e se almanaka ya gago, ga se ya kgonthe.
Boikarabelo ke maleatlana—le go tšhoša ka tsela e kaone-kaone yeo e kgonegago.
O a bona, go na le kgonagalo e kgolo kudu ya gore o latele pakane e itšego ge batho ba bangwe ba tseba ka yona. Ka lebaka la eng? Ka gobane ga o nyake go bonagala bjalo ka moaketši, wa go phatloga goba wa go tlogela.
Maitlamo a setšhaba a kgotla tlhokego ya rena ya mathomo ya go phološa sefahlego.
Ka gona, botša bagwera ba gago. E beye inthaneteng. Hela, e tattoo phatleng ya gago ge o swanetše (go lokile, mohlomongwe o se ke wa ya kgole gakaakaa).
Ge o nyaka go raga mo go oketšegilego, šomiša sedirišwa sa go swana le StickK. O ipeela pakane, o hlola dikota gomme o kgetha moahlodi gore a go boloke o botega. Go sotha ga? Ge o palelwa, tšhelete ya gago e ya morerong wo o o nyatšago. Akanya o tlola go itšhidulla gomme o thekga sehlopha ka ditšhelete seo o sa kgonego go se kgotlelela ka mo go feletšego.
Boikarabelo bo a šoma ka gobane bo go gapeletša go tsenya letlalo papading—ya tša leago, ya tša ditšhelete goba ka bobedi. O tlogela go bona pakane ya gago e le ya boikgethelo gomme o thoma go e swara bjalo ka tshepišo yeo o ka se kgonego go e roba.
Gomme karolo ye kaone ke ye: Nako le nako ge o iponagatša le go latela, o aga lebelo.
Momentum e fetoga mokgwa.
Mokgwa o fetoga go ikholofela.
Ka gona, o botša mang? Le gona ke eng seo se lego kotsing ge e ba o palelwa?
E dire gore e be phatlalatša. Dira gore e balege. Gomme o lebelele kamoo dilo di fetogago ka lebelo ka gona.
Bothata bja matšatši a mafelelo ke bjo: a a gogolega.
O foša e tee, ka fao o e kgoromeletša morago. Ke moka o theoša baara. Ke moka, pele o tseba, selo seo o bego o nyaka go se dira se fifetše ka morago, se kgoboketša lerole go swana le katara yeo o ikannego gore o tla ithuta go e bapala.
Ga se letšatši la gago la mafelelo leo le nyakago go lokišwa. Ke tshepedišo ya gago.
Fetša nako ye ntši e sa le pele o hlola sebopego, gomme o tla fetša nako ye nnyane o ikwa o paletšwe.
Matšatši a mafelelo a fetoša ditoro gore e be tša kgonthe—eupša feela ge e ba o kgaotša go di swara bjalo ka ditšhišinyo. Tlogela go diegiša ka wena. Lefase le letetše.
Matšatši a mafelelo ke a matla—ge e ba o a hlompha.
Eupša tlhompho ga e tšwe go matla goba tlhohleletšo. E tšwa go ditshepedišo.
Hwetša lebaka la gago. Ngwala pakane ya gago ya SMART. Bea tšhelete e itšego mothalong. Chunk e fatše. Botša motho yo ge e le gabotse a tlago go go ikarabela.
Matšatši a gago a mafelelo a swanelwa ke a kaone. Gomme le wena o dira bjalo.
Go fihla nakong ye e tlago, ✌️
Ben
.