Motheo wa badiriši ba inthanete ka India o beakantšwe go feta dimilione tše 900 ka 2025, yeo e hlohleletšwago ke tšhomišo ye e golago ya maleme a Indic bakeng sa diteng tša dijithale. ‘Pego ya Inthanete ka India ya 2024,’ yeo e lokišeditšwego ka mohlakanelwa ke Mokgatlo wa Inthanete le Diselefouno wa India (IAMAI) le KANTAR , e utolla gore palo ya Badiriši ba Inthanete ba Mafolofolo kua India e fihlile go dimilione tše 886 ka 2024, e lego seo se swayago 8% e tiilego ngwaga ka ngwaga. kgolo ya ngwaga. Dinagamagaeng tša India, tšeo di nago le badiriši ba dimilione tše 488, di etelela pele kgolo ye gomme bjale di tšea 55% ya palomoka ya baagi ba inthanete.
Pego e laetša tema ye e oketšegago ya maleme a Seindia go bopeng mekgwa ya tšhomišo ya inthanete. Mo e nyakilego go ba badiriši ka moka ba inthanete (98%) ba ile ba fihlelela dikagare ka maleme a se-Indic, ka Setamil, Setelugu le Semalayalam di tšwelela e le tšeo di tumilego kudu ka baka la go hwetšagala ga tšona mo go nabilego.
Ka godimo ga seripagare (57%) sa badiriši ba inthanete ya ditoropong ba rata go ja diteng ka malemeng a selete, go gatelela nyakego ye e golago ya diteng tša maleme a selegae go ralala le diforamo.
Biswapriya Bhattacharya, Molaodi B2B le Theknolotši, Kantar Insights – Asia Borwa o swaya diphošo, “AI e tšweletše bjalo ka mofetoši yo bohlokwa wa papadi mo ngwageng wo o fetilego. Badiriši ba senyane go ba lesome ba inthanete ba dirišane le didirišwa tšeo di nago le bokgoni bja AI bjo bo tsentšwego. Mehola ya AI ga e sa lekanyeditšwe go karolo ye nnyane ya badiriši ba inthanete eupša e atološwa go ralala le sepektheramo ka moka sa badiriši. Kamogelo ye e atilego le phišego yeo e dikologilego AI di swanetše go hlohleletša dikhamphani tša dijithale go tsebagatša dikarolo tše ntši tša AI tša moloko wo o latelago ka India. Ka nako e swanago, go bohlokwa kudu gore dikhamphani tše di kgonthišetše gore ditharollo tša tšona di nepagetše e bile di na le boitshwaro.”
Mehola ya AI ga e sa lekanyeditšwe go karolo ye nnyane ya badiriši ba inthanete eupša e atološwa go ralala le sepektheramo ka moka sa badiriši. — Biswapriya Bhattacharya, Molaodi B2B le Theknolotši, Kantar Insights – Asia Borwa
Pego e laetša gore sekgoba sa bong sa titšithale ka India se fokotšega ka go se kgaotše, ka 47 % ya badiriši ka moka ba inthanete ka nageng yeo e lego basadi, go fihla ga bjale e le ye e phagamego kudu. Badiriši ba basadi ba inthanete bjale ba bopa karolo ye bohlokwa ya badiriši ba didirišwa bao ba abelanwago dinagamagaeng tša India: 58%. Se se swaya kgatelopele ye kgolo ka go dira gore phihlelelo ya titšithale e akaretše bohle le ye e lekalekanego go theoša le mengwaga.
Le ge go tsenelela ga inthanete go tšwela pele go gola, lebelo le lekanetše, kudukudu ka mafelong a ditoropong, ge go bapetšwa le kgolo ya go tšwelela yeo e bonwego mo mengwageng ye e fetilego. Lega go le bjalo, dinagamagaeng tša India di tšwela pele go bona tekanyo ya kgolo yeo e oketšegago gabedi ya dilete tša ditoropong, e lego seo se bontšhago bokgoni bjo bo sa dirišwago mafelong a.
Urban India e etelela pele go amogeleng didirišwa tšeo e sego tša setšo tša go swana le di-TV tše bohlale le diboledi tše bohlale, tšeo di gotšego ka 54% magareng ga 2023 le 2024. Ka nako ye tee, didirišwa tša sellathekeng di sa dutše e le mokgwa wa mathomo wa go fihlelela inthanete go ralala le bobedi dipalopalo tša batho tša ditoropong le tša dinagamagaeng.
Dinagamagaeng tša India di laola go tsenela inthaneteng bakeng sa mediro ya godimo, go akaretšwa go phallela ga bidio le mmino wa OTT, kgokagano ya inthanete, le tšhomišo ya ditaba tša leago, go feta badiriši ba ditoropong ka magoro a. Ka lehlakoreng le lengwe, mediro ya go swana le kgwebo ya nete, ditefelo tša dijithale, le thuto ya inthaneteng e sa dutše e atile kudu gare ga baagi ba ditoropong.
Navanwita Sachdev, Morulaganyi, Panda ya Theknolotši